Novi festival dokumentarnega filma nas postavlja pred izziv združiti različne želje, pristope in težnje v sodobnem dokumentarističnem ustvarjanju. Nanizali smo zgodbe iz povsem različnega okolja ter različnega zgodovinskega in političnega ozadja, ki jim je skupna zgolj samostojna in neodvisna želja opazovati in komentirati dogajanje okrog sebe, okrog nas.
Potem ko smo se lani srečevali s filmi o umetnikih in njihovem ustvarjanju, je letošnja bera tovrstnih dokumentarcev poimenovana »Making Of«. Naslov je bolj primeren, saj se vsi filmi ukvarjajo s komentiranje nekega produkcijskega procesa v ustvarjanju, vizualnem, glasbenem, plesnem, in to zelo neposredno, skoraj samorefleksivno ...
Drugi sklop se že tradicionalno loteva različnih perečih tematik moderne družbe, aktualne kulturne razklanosti globaliziranega sveta, ki nas je paradoksalno združil v želji po zaslužku in razdružil kulturno, če ne povsod in povsem, pa vsekakor prevečkrat in na preveč načinov.
Filmski festivali so obupan poskus dialoga o filmski podobi sveta, so prežeti z najboljšim v človeškem duhu, ki si prizadeva k strpnejšemu in bolj odprtemu svetu. Toda kaj poreči k temu, da je najbolj resnična od vseh zgodb namišljena resnica. Dodamo lahko samo še, da ste povabljeni k pogovoru na to temo, na temo raziskovanja meje med fiktivnim in dokumentarnim. Saj ne, da se o tem pred nami ne bi že drugi spraševali, toda to so počeli v drugem času in ob drugih filmih. Zdaj ko smo lahko v Berlinu videli film Road to Guanatanamo Michaela Wintterbotoma na eni strani in na drugi Offside Jafarja Panahija, vprašanje zveni drugače!
Jelka Stergel
|

|